Spet v Bolgariji

Kje naj zacnem?
Ne bom priveslal do Crnega morja.
Sem na ladji, ki me bo odlozila pri spodnji zapornici kanala Donava-Crno morje (58 km). Dopoldanska ugotovitev, da voznja s colni krajsimi od 14m po kanalu ni dovoljena, ostali pa jo placajo, je zahtevala novo resitev. Delta bi pot podaljsala za 500 km, ladje ne pobirajo stoparjev kar tako, po kopnem pa tudi ne gre. Malo tuhtanja, potem akcija. Po odobritvi kapetanije in dobri volji enega izmed kapitanov, sem okoli poldne vseeno pristal na krovu madzarske ladje (tri tedne sanjas val, ki nastaja za ladjo, potem ga pa delas sam). V Cernivodi se ogromne recne kompozicije zaradi sirine kanala razformirajo v manjse. Ta je pripeljala 15000 ton tovora.

Na barki pravo razkosje. Hrana, kabina, celo vse cunje mi je uspelo oprati in posusiti. Zgodba ima le eno pomanjkljivost. Romunski nadzornik med plovbo v kanalu, si ne upa tvegati z mojim izstopom v pristaniscu v Konstanci. In tako se bo jutri zjutraj potrebno prestaviti do 5 km oddaljne Eforie nord.




p.s.: sinocnje ribe so bile ubrisane, vsaj tako kot romunski ribica




Tega mi ni uspelo poslati vceraj, zato je tu nadaljevanje:

Opolnoci si utrujen in kar zalosten, da zapuscam udobje ladje, nisem nasel najboljsega zavetja za spanje pri mostu v Agigei. Zaradi mokre spalke in crnega vremena zjutraj slabe volje. Fant, ki me je s kamioncinom zapeljal do morja, je bil posteno placan.
Potem hitro v coln stresat jezo. Z enim kratkim postankom, vse do prvega zaliva za romunsko mejo, penzioncka sredi vzdrzevalnih del (pec v jedilnici pa vseeno toplo greje).





Obala v Romuniji moreca kot vreme. Hotelski kompleksi v zimskem spanju, tolpe psov med praznimi barcki na
pescenih plazah, napol zgrajene stavbe, neznane namembnosti. Veter in valovi se kar ugodni, dez znosen, razpolozenje v obe skrajnosti, tako da sploh nisem opazil, kdaj sem padel mimo zadnjega mesta v Romuniji, kjer naj bi porabil se preostanek leijev.
Kaksen dan odmora ne bi skodil.