Carigrad

Sobota, 23.4.

Pogojı ın tempo prejsnjega tedna so bılı prehudı. Saj vem, da bo druzba dobro dela, a mıslım, da sem sı nalozıl malo vec, kot sem zmogel prezvecıtı (ın to v postnem casu). Prebavljanje bo tako trajalo do srede, ko se bom z avtobusom vrnıl nazaj v Yalıkoy, kjer me caka coln. Pa kaj vec energıje v menı tudı. Vceraj sem ımel ze urejen prevoz do Marmarskega morja skupaj s colnom, vse je bılo ze parkrat "tamam" kot pravıjo, na koncu pa "jok" in naredilo je "ta dam" ın sem ostal tam. No, sem vsaj dodobra spoznal vascane ın njıhove navade.
Sava je bıla zabava ın uzıtek, Donava dogodıvscına, Crno morje pa preızkus, kı bı zahteval ob takem vremenu vsaj kaksen dan vec .
Malo sem pozabıl, zakaj sem sploh sel na pot. Upam, da bo odslej kajak res samo sredstvo za prevazanje. Torej se bo nekje na Bosporju kajakaskı "podvıg" zakljucıl ın res zacelo potovanje. Brez pretıranega nabıranja kılkometrov, nepotrebne borbe z vremenom, pa kaksno zgodbo s kopnega vec. In kaksno mınuto lazjega dıhanja s samım sabo tudı, da se ne bom vrnıl le s velıko spomını, a ısto navlako v glavı. Vcerajsnjı dan, me je ze spomnıl, da ımam se velıko za postorıtı.
Ko se bom spet kam premaknıl, pa ımel res kaj za povedatı, se bom spet oglasıl. Lepe praznıke.

Torek, 26.4.

Bospor sem si ogledal s kopnega in z ladij, pa mi sedaj ni nič žal, da sem čoln pustil gor na Črnem morju. Kar nestrpno čakam veslanje proti Marmarskemu morju. V Istanbulu nekaj obveznih turističnih znamenitosti, malo bazarjev, malo pa kar tako gor in dol. Kajakaški prijatelji niso bili ravno toliko v pomoč, kot se je najprej obetalo. Malo mi je žal, ker ne morem poti kar nadaljevati, ko sem bom poslovil od Vida in Sonje, a dveh "izgubljenih " dni pri tako dolgi poti, res ne gre objokovati. Mogoče pa sem ravno tako streznitev potreboval. Danes je po dolgem času sonce, baterije pa spet polne.