Zeus

Na ustju Achelosa. Končno spet ta prav dan. Svoje je dodalo še izgubljanje po lepih lagunah naprej od Tourlide. Včeraj sem še kljub vetru kar pozno odpravil iz Aigia. Potem se je malo popravilo in prespal sem pri svetilniku, ravno nasproti Nafpaktosa. Nevem ali sem sanjal ali je bilo res, samo mislim, da sem slišal Zeusa, kako je zarobantil: Zdaj pa dovolj babe, a nimate drugega dela. Pustite ubogega človeka na miru. A ne vidite, da je tudi brez vašega vmešavanja dovolj zmeden. Hera je hotela še nekaj pripomniti, a jo je hitro utišal: V kuhinjo, hitro! Da ne bom v jezi sebe s tisto umazano živaljo primerjal, porko dijo. Ma na že spet mi je ušlo, je še zagodrnjal, zaloputnil vrata ter se vrnil k branju zadnjega statističnega poročila. Upam, da bom imel od sedaj naprej res mir.