Ulcinj

Za mano je maratonski dan. Pri Dracu je zmanjkalo zemljevida Grcije, ki sem ga uporabljal doslej, spomin slike iz interneta pa je bolj luknjicav, pa se je vceraj nabralo kar 85 nenecrtovanih km in skoraj 11 ur veslanja. Nekje sem se ustel za en zaliv.
V soboto sem po ogledu Draca (tudi kaj ponujajo v cisto novem najboljsem sosedu sem pogledal) veslal kako uro premalo. Za visek pa si niti nogometa nisem ogledal, saj so lokal ob obali zaprli, hotel v blizini je imel en sam program, hise pa nobene. Vceraj sem pri prvem postanku ugotovil, da je pot do Ulcinja malo daljsa od pricakovane. Pa se je bilo potrebno kar potrudit. Do Shengjina je v 6 urah kar slo, potem pa je bilo potrebno veslat v veter. Tik pri izlivu Bojane pa za vrhunec se malo borbe z nasprotnimi valovi. Potem pa tista dolga plaza pred Ulcinjem. Visek dneva je bil, ko sem ob vklopu telefona prejel sms, da me malo nad izlivom Bojane pricakujejo (hvala Kitesferi). Se bomo pa danes oglasili z Jocom in Alesem, ki sta ze zjutraj prisla iz Ljubljane in tudi potrebujeta malo odmora.

V Ulcinju so me presenetili dvojezicni napisi in me se bolj utrdili v prepricanju, da je na poti okoli Balkana, najbolj univezalni jezik prav albanscina. Za stike in komunikacijo, ki jih kot popotnik potrebujes, prav gotovo. Pa se prav podobna je slovenscini. Ker v Albaniji zaradi odsotnosti colnov vecina ljudi lovi peske, se tudi ribe imenujejo peshk....