Yonanistan

V sredo je popoldne dez ponehal in v idealnih pogojih priveslal do Dalyana. In so se zacele oglasati misli iz ozadja: Kam se mi pa tako mudi?, Zakaj si nisem vzel par dni odmora in se odzval vcerajsnjemu vabilu? in ...
In ker sem si za eno stvari, ki naj bi jih pocel na poti, zadal tudi neukvarjanje z odlocitvami za nazaj, sem rekel amen in dal pod kamen. In je bilo tako prav. V Daylanu me je gostilnicar pocastil z vecerjo in prevozom do Aleksandrove Troje. Za boljsi ogled bi, poleg vodica in kake neprespane ure zgodovine, potreboval predvsem kosilnico in motorko, a se je tudi med grmovjem in drevesi dalo slutiti razseznosti in lepoto tega nekoc najvecjega mesta v Mali Aziji.
Medtem, ko sem zvecer opazoval mozake pri igrah ene od razlicic domine, se je v odprti sotor zlila nevihta in ozemanje spalke pred spanjem, je bil gotovo vrhunec dneva.

V cetrtek zjutraj umirjeno proti rtu Babakali (skrajno zahodni tocki Azije?).
Obala je proti koncu divje ognje (nisk/n)a. Popoldne pa nazaj v Schengen. In ker sem bil v Turciji neprijavljen 14 dni in brez tezav (le enkrat, ko je med mojim postankom na obali pomorskega muzeja (in krajsem ogledu) v Kanakalah oficir zacel vrteti stevilko policije, sem hitro odrinil...), me je ponoci prebudil vodja kapetanije v Molyvosu (Mythmina), vzel potni list in ....
Po povratku iz mesta, me je predtem popolnoma premocilo, sotor sem postavil na napacnem kraju (ponoci je zacelo mocno pihati in dezevati), potem pa se tole...
Na sreco so se okoli polnoci oglasili lokalni kajakasi, ki sem srecal popoldne. Me se enkrat zvlekli do mesta in kasneje uredili spanje v hotelu ter me resili mokrote.
Danes torej obilen zajtrek (susenje opreme na mocnem vetru ni bilo tezavno), cakanje na dokumente in dovoljenja, ki naj bi prisla iz Mytilinija. Dan za pocitek in razmislek. Pa kako zgodbo, z lokalci.