17 km do Černevode

Kurim ogenj in čakam na obljubljene ribe, da jih spečemo. Tudi romunski mejni policisti so bili do sedaj najbolj prijazni. Silistro zapustil šele ob treh. Mi ni dišalo vreme. Zadnji 2 uri veslanja pa je postalo mirno, bregovi divji. Meditacija na zvok vesla pri vstopu v vodo... Če se mi veslanje ne bo priskutilo, je delta Donave gotovo eden od bodočih ciljev.

Vetren

Vceraj se je vreme za melenkost izboljsalo in prijaznejsi so postali tudi ljudje in pokrajina.
Pristal v Vetrenu, majhnemu ribiskemu/poleti turisticnem/ naselju.
Soba, tus, pranje perila, vecerja, pogovor z gostiteljima in se par domacini iz vasi.
Teme: zgodovina, politika,ribe, pa zivljenske resnice....

Vetren je bil eno izmed prizorisc pohoda srednjeveskega tajkuna Vlada Chasta (zloglasni grof Drakula), saj je pobil vseh takratnih 3200 prebivalcev. Novodobni tajkuni ljudi sicer pustijo pri zivljenju, a le s 150-200 evri place. Cene goriva na primer, pa take kot pri nas.
Nic cudnega, da je v 20 letih demokracije v tujino odslo kar 700.000 Bolgarov.
Prav toliko je v Bolgariji tudi Ciganov, o katerih se le redko najde kaka dobra beseda.
Posebna opozorila so veljala meni pred vstopom v Romunijo, kamor se po koncanem sprehodu po Silistri tudi odpravljam. Do morja predvidoma se dva dni. Kanal Cernavoda-Constanza bo pot skrajsal za 300 km Donave in 200 km obale.

Se dve zgodbi z reke. Ena govori o, bojda, slovenskem kajakasu. Pred mesecem dni, ko je bil na Donavi se leden mraz, naj bi ga mocno podhlajeneg izvlekli iz colna prav v Vetrenu, ga ogreli in oskrbeli. Bil naj bi na poti do znanca v Silistri. Od kod je sel in kdo tocno je bil, pa niso vedeli. Ve kdo kaj vec?
Drugo pa sem na poti slisal ze tretjic. Lani naj bi po Donavi (od izvira do izliva ) plavala 50-letna profesorica sportne vzgoje iz Amerike ob spremstvu svoje hcerke v kajaku. Prav povsod so si jo dobro zapomnili. Za Martina Strela ni slisal se nihce. Je sploh sel tod mimo?

Nedelja

Danes pa prav nič zanimivega. Še vse kar sem imel v načrtu se je sfižilo, razen jutranjega ogleda Svistova. Pred Rusejem srečal bolgarske nedeljske kajakaše. Kajak klub iskal zaman, prav tako pristan. Namesto malo predaha, prisel 15 km naprej od Ruseja. Piknikov ni bilo, se ribiči/vikendaši, kjer bom prespal, so nekam mrki.

Še video

Se malo kar tako

Pa sem popoldne malo podaljsal, ker se je veter umiril. Namesto v Beleneju, kjer sem  samo malo povohal naokrog (ceprav zadnje dni voham samo se sebe; bo treba jutri kaj poiskat ali pa pade Donava), sem pristal v Svistovu (102 km) in ker je ob vodi bila samo luka, se je malo zapletlo, ura pa pozna.  Na koncu nic mesta gori na hribu, a prijazen paznik na gradbiscu na koncu pristanisca in topla baraka.

Stranski kanal Donave pri Belenu, brez vetra in precej ozji, je bil pravi balzam za telo. Stalna pozornost in mocan oprijem vesla, te po tolikih km kar ubijeta. Upam, da vetrovne razmere niso samo uvod za Crno morje.

Pa se kaj o cenah. Merilo pivo. Pivo, ker zares pase po veslanju, ker ga  konzumirajo prav povsod, ker z lokalnim pivom zbujas najmanj pozornosti, pa se komunikacija lazje stece.  V Bolgariji pa predvsem, ker ga v lokalu dobis ze za 60c. Hrana je mogoce malenkost drazja, a se vedno vec kot 2x cenejsa, kot pri nas.  Porocilo za letoviske kraje se pride.

Po izkusnjah je znanje tujih jezikov nekje na ravni moje bolgarscine. Starejsi so rusko ze pozabili, mlajse je po anglesko se malo sram.

Po pripovedovanju se jim je najboljse godilo v casu embarga v Srbiji. En izlet cez mejo jim je prinesel ze celo placo. Potem sledi obdobje Todora Zivkova, na koncu je sele Eu, ki jim je podrazila zivljenje in vzela sluzbe. Pa ceprav tako ponosno povsod obesajo dvojne zastave. Morda samo iz navade, le da je rdeco zamenjala modra.


Sent from my HTC

Se en dan v pisarni II

Danes dopoldne spet veter. V 4urah skoraj 60km. Danes ze bolj suvereno, a bo pocasi tega vetra dovolj. V takih pogojih je Sandilinov novi seakayak anorak kajakasev najboljsi prijatelj (dela!) Trenutno v Nikopolu, do vecera pa se do Belema. Veter se je medtem polegel. Upam, da bo video s panoramo z vzpetine nad mestom deloval. Fotka pa se iz enega pit-stopa za krmilo dopoldne.

Telefon dela, samo z nalaganjem slik imam se probleme.

Z vetrom do 100

Sinoci sem priveslal do 758 do izliva Donave, kar pomeni, da sem opravil dnevno kvoto 75 km in kampiral. Ponoci je zacelo pihati in zjutraj sem z malo rispekta do razburkane Donave zacel veslati. Po dobrih 6 urah in 80 km, vam sedaj to pisem iz Oriahovja. Mejnega mesta (feribot) z Romunijo.

SZ veter (isti kot zadnjic, a tokrat v pravo smer) je pihal skoraj v hrbet (7 o'clock). Kot bi veslal z burjo. Ko sem pridobil malo samozavesti, je kar steklo. Ni pa bilo enostavno. Nekje na polovici poti sem strgal vrvico od krmila, ta druga pa je bila tik pred tem. Zaenkrat sem situacijo obvladal. Ja coln resi se ni bil stestiran v takh pogojih, ze sedaj pa vem, da je bolj "za bonaco" sorte.

Po ogledu mesta in mogoce se eni malici (tokrat sem gost lokala nogometnega kluba) se tistih 20 km, da bo padla magicna meja. Saj vem da ne bo bliska in poka, a dobro se slisi. Vse seveda znotraj rednega dela (8 ur). Pa spet kampiranje, saj rabim se malo samote.

Aparat se trenutno polni pri carinku, dol pri vodi. Upam, da ga bom ponovno zagnal in potem poslikal in posredoval kako sliko. Materiala je tukaj veliko. Ce se bo v prihodnjem letu kdo od nasih politikov pred volitvami pripisoval zasluge za vstop v E.U., ga lahko s katerokoli sliko iz teh krajev kadarkoli opomnis, da to res ni taka zadeva. Ce so lahko oni vstopili,....

Hvala vsem za vase komentarje. Berem!

Upam, da se da iz mojega pisanja kaj razbrati. Moje misli so se vedno malo necitljive.

Pocasi, pocasi se umirjam.