2. dan - Popotovanje od Hrastnika do Čateza

Današnji sotrpini so bili: Peter , Janč, Poldi in Lučka. Voda je od včeraj kar upadla, a je do Zidanega mosta še vseeno letelo. Potem pa so akumulacije elektrarn na spodnji Savi "spuščanje" kar upočasnile. Svoje je dodal še na trenutke kar močan veter v prsa, ki je na ravnicah pridobival na moči.

He Vrhovo smo tik ob pregradi lepo prenesli, prav tako tudi He Boštanj (tam nas je zapustila dr. Cankarjeva). In ravno, ko smo hoteli enako storiti pri zloglasni He Blanca, smo zaslišali tisti znani viu-viu modre barve in točno ob tabli, ki prepoveduje nadaljnje približevanje objektu, smo morali zapustiti naša plovila in odrecitirati svoje podatke. Sklicevanje na svetovnega prvaka in na norega popotnika ni prav nič pomagalo. Nekdo je alarmiral OKC in prijazna policist( in k)a sta pač morala opraviti svoje delo. Tistih 400 m do jezu, sem kljub popolnoma zaprtim prelivom in ne- nevarnosti pač prenesel in se tudi poslovil od preostale trojice. Triurno sedenje jim je postalo malce neudobno.

Zgodba sama po sebi ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pri gradbišču naslednje elektrarne v verigi (Krško) zgodba ravno obrnila. Celotna Sava teče skozi 4 prelivna polja elektrarne v gradnji. Na desnem bregu sem v predpisani razdalji še opazil tablo o prepovedi približevanja objektu, a kaj ko kakemu neukemu uporabniku reke, to ne bi kaj prida pomagalo. Večina reke namreč kar hitro teče proti desnima odprtinama v jezu, tako da bi se lahko kaka prevernitev v tem delu slabo končala (da o poskusu prehoda preko ne govorim). Jezu sem si približal ob levem bregu (ni table), si, kot sem tega navajen iz rek, situacijo ogledal izven čolna in ocenil, da je skrajno leva prelivno polje čisto varno (čeprav se pred njim voda skoraj ustavi), sosednje malce težje vesljivo a o.k., obe desni prelivni polji pa pravi pasti, saj voda na površini za padcem ni prav nič odtekala. To, to pa bi lahko bilo zelo nevarno!




No, Sava je spet hitreje tekla, mimo Krškega sem bil en, pa mimo nuklearke (desno) dva, potem pa le še do izliva Krke v Savo tri oz. Čateža ob Savi, kjer sedaj pišem tole v prijazni Gostilni-pensionu Les (hvala Boris in Matej ter seveda lastnikom), ki me gosti do jutri zjutraj, ko se mi bo pridružil še Niko Svoljšak, moj partner na vodi do Beograda.

Od jutri bo čoln polnootovorjen. Sonja mi je pripeljala opremo in se odpeljala neprijaznim tednom naproti. Vsako slovo je tako, slovo po slovo.



p.s.: Pred skoraj letom smo imeli akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Sava pa lani decembra dogajanje z naslovom Onečedenje bregov v enem tednu. A smo tako slabo čistili, ali pa smo v par mesecih zmožni toliko smetu odvreči na nemogočih koncih? Bregovi Save so v celotni preveslani dolžini resnično grozljivi.