torek, 22. marec 2011

3. dan - Oborovo

Nekoliko z zamudo, pa vseeno...

Srečna izbira za prehod meje z avtom - patrulja hrvaške policije je namreč stala ob Savi za mejo.
Prišla sva do Oborovega, kar je približno 200 kilometrov poti. Danes se bom poglobil v navodila za moj novi HTC, da bodo poročila lahko bolj izčrpna. Sava se počasi ustavlja v nižini in še pada.
Tukaj pod spalnico je bila se pred 4 dnevi kake 3m visja....
Danes pa prvi pravi, v celoti potovalni, sončen dan.

.

9 komentarjev:

  1. Če prav razumem prvi dan ko boš spal v šotoru?

    OdgovoriIzbriši
  2. Škoda edino, ker v jasnem vremenu ne moreš sprobat ali ti šotor pušča;)
    200km v štirih dneh, dobra. Le tko naprej proti Solkanu

    OdgovoriIzbriši
  3. Fedja, vprašanje;
    tu omenjaš prehod meje z avtom, potem nista veslala ?
    v intervjuju sem zasledil da boš ladjo, mogoče uporabil samo v skrajni sili med otoki....?

    OdgovoriIzbriši
  4. Jani, ne kompliciraj! Kaj pa hoja mimo zapornic? Pa lulanje na bregu? ;)
    Go Fedja!

    OdgovoriIzbriši
  5. sej ne kompliciram, tudi sam sem prehodil 21 elektrarn z 80 kg težkim čolnom
    ponekod sva jih s kolegom vlekla po 4 km, ker ni bilo prehoda v vodo

    samo da super ideja, ki si jo je zastavil (res enkratno, kapo dol) potem izgubi določen čar, prvinskost, neodvisnost.

    še vedno pa seveda držim pesti za uspeh....

    OdgovoriIzbriši
  6. Jani, predvsem birokracija. Tudi npr. Marin Medak je lani do Zakintosa štartal iz Savudrije zaradi birokratskih zadev in ne, ker ne bi zmogel tistih nekaj kilometrov slovenske obale.

    OdgovoriIzbriši
  7. Ha, zato je pa Ferdo Golob car- sploh se ni na nobeni meji prijavil ;-) na poti okrog Jadrana

    OdgovoriIzbriši
  8. poznam birokracijo.
    S kolegom sva za Dravo dobila pravi elaborat na štirih A4 straneh, napisan v hrvaščini in madžarščini in poštemplan od obeh obmejnih organov.
    V Legradu, takoj za ovinkom, pri izlivu Mure v Donavo, sva naletela na prvo policijsko kontrolo.
    Možakar je samo zažvižgal iza drevesa.
    Brez papirjev, bi se baje najina pot lahko zaključila s prekrižanimi rokami, to se je pred nama zgodilo dvema avstrijcema.
    Po tistem pa sva naletela še na eno patruljo v motornem čolnu, spet ista zgodba....

    Zato naj moje pisanje ne vzbuja dvoma, da Fedja poti ne bi zmogel preveslati. Ga spoštujem zaradi njegovih tekmovalnih dosežkov, zaradi tega projekta pa sploh.
    Tako da najbolje da z to razpravo zaključimo, da ne preraste v kakšno ''forumaško'', to je le njegov blog.
    On bo najbolje vedel zakaj se je odločil za avtomobilski prevoz.

    OdgovoriIzbriši
  9. Fedja, vprašanje;
    tu omenjaš prehod meje z avtom, potem nista veslala ?

    Sva se kar lepo peljala, saj pise. Niko se je pripeljal iz Skofje Loke, moj coln se ni bil otovorjen/ ja veslal sem prazen do Cateza /, jutranji klic na obmejno policijo je obljubljal zaplete. Tista hrvaska kontrola ob vodi, pa je pregnala vse pomisleke ya nazaj. Res se mi ni dalo ze prvi dan izgubljat vero v cloveka. Saj se na koncu vse resi, samo traja.
    Ne postavljam rekordov in odgovarjam le sebi, tistih nekaj km sem pustil tam, Jani jih pa se vedno nosi s seboj :)

    Nosil sem: 400m mimo fuzinskega gradu, 300m v Vevcah, 100m Bostanj, 100m Vrhovo, 500m Blanca, 500m Krsko, 500m toplarna Zagreb/nalozen/

    LP, Fedja
    p.s.: sem pa omenjeno traso prevozil ze v pionirskih kategorijah,kot del maratona Brezice/Zagreb

    OdgovoriIzbriši