Ulcinj

Za mano je maratonski dan. Pri Dracu je zmanjkalo zemljevida Grcije, ki sem ga uporabljal doslej, spomin slike iz interneta pa je bolj luknjicav, pa se je vceraj nabralo kar 85 nenecrtovanih km in skoraj 11 ur veslanja. Nekje sem se ustel za en zaliv.
V soboto sem po ogledu Draca (tudi kaj ponujajo v cisto novem najboljsem sosedu sem pogledal) veslal kako uro premalo. Za visek pa si niti nogometa nisem ogledal, saj so lokal ob obali zaprli, hotel v blizini je imel en sam program, hise pa nobene. Vceraj sem pri prvem postanku ugotovil, da je pot do Ulcinja malo daljsa od pricakovane. Pa se je bilo potrebno kar potrudit. Do Shengjina je v 6 urah kar slo, potem pa je bilo potrebno veslat v veter. Tik pri izlivu Bojane pa za vrhunec se malo borbe z nasprotnimi valovi. Potem pa tista dolga plaza pred Ulcinjem. Visek dneva je bil, ko sem ob vklopu telefona prejel sms, da me malo nad izlivom Bojane pricakujejo (hvala Kitesferi). Se bomo pa danes oglasili z Jocom in Alesem, ki sta ze zjutraj prisla iz Ljubljane in tudi potrebujeta malo odmora.

V Ulcinju so me presenetili dvojezicni napisi in me se bolj utrdili v prepricanju, da je na poti okoli Balkana, najbolj univezalni jezik prav albanscina. Za stike in komunikacijo, ki jih kot popotnik potrebujes, prav gotovo. Pa se prav podobna je slovenscini. Ker v Albaniji zaradi odsotnosti colnov vecina ljudi lovi peske, se tudi ribe imenujejo peshk....

Pesek

Najlepsi teden je bil prihranjen prav za konec samostojnega veslanja. Lezernost se je razpasla po celem telesu, odsotnost kakrsnihkoli misli in skrbi, se pozna tudi pri teh objavah.
Albanija je se boljsa kot po prvi oceni, le od Vlore naprej sta pesek in nizka obala zamenjala skale in gore. Ce bi celotna pot potekala v takih razmerah, bi bilo ze skoraj kicasto. Lepi spomini na ta del poti bodo osvetlili tudi tiste bolj temacne dni.

Vceraj priveslal do plaze v blizini Divjake. Trudim se porabiti tistih 70 e, ki sem jih zamenjal v leke. Sinoci sem se v restavraciji (kjer sem na udobni zofi kasneje tudi prespal) res namatral, a vec kot za 10 e nisem zmogel. Nekaj bo slo se za Autan, saj sta bila zadnja dva vecera na meji zdrzljivega.
Ta zapis je izza obale pri Spilli, danes pocasi se do Draca. V ponedeljek zjutraj se mi bo v Ulcinju za teden pridruzil Ales, za njim Matej, pa se en Matej, ce prej ne bo zmanjkalo km....
Samostojno veslanje se tako pocasi izteka. Zgodbe se napihujejo in vneto cakajo poslusalce. Le se kaksen zapisovalec Homerjevega kova manjka.

Na pocitnicah v Albaniji imam koncno malo vec casa, pa mi je celo nekaj slik uspelo naloziti.

Tale pa je iz arhiva:

Vlore

Spet se veliko dogaja, pa je v torek zmanjkalo casa, vceraj zvecer pa civilizacije. Oglasam se iz Vlore, tretji dan bivanja v Albaniji. Veliko boljse, domace, divje, srecanj polno, jadrnic prazno, ceneje , predvsem pa nadvse lepo veslanje.

V ponedeljek ni bilo izpita, pa niti motorja. Sem pa zato na MTB-u naredil en krog po Krfu, toliko, da je bilo treba v zadnji hrib kar pes. Sedem ur je noge kar zdelalo.

V torek sem se v mestu Krf ustavil le za nakup krmil, nato pa preko preko morja do Butrinta. Brez zemljevida sem najprej zaveslal po reki Pavllo navzgor, obrnil in sele nato nasel prehod proti jezeru. Pred 2000 leti je mesto moralo izgledati kar noro, predvsem zaradi lepe lege.
Zvecer do Sarande, kjer sem takoj zacutil spet tisti utrip poti, ki sem ga pogresal cel cas bivanja v Grciji. Med cakanjem na obljubljeno prenocisce (mojster je bil ze posteno zdelan, pa je verjetno pozabil name), sem koncal se enega izmed "pageturnerjev", knjig ki jih za krajsanje casa uspesno zamenjujem. Ta je bila iz izposojevalnice avtov v Benitsesu. V poslusanju zadnjih disco hitov, sem kasneje spal kar na mestni plazi.

Vceraj je prvi postanek bil na kavi in malici v Qeparu, pozno kosilo v gostilni na obali v Dhermiju, zaklujcek dneva pa v enem izmed redkih zalivckov, na verjetno najbolj divjem kosu obale na poti od Korinta. Danes se je dan zacel s skupnim zajtrkom s fantoma, ki sta v zalivcek, na izhodisce poti do uro oddaljene cerkvice, pripeljala nekaj romarjev in popa. Oba preiskusena kontrabantarja, trenutno pa brez dela, saj so posle prevzele skupine, ki imajo podporo sirse mednarodne skupnosti...Pa Tanja Fajon je odpravila vize. Sta pa zato pokazala doma izdelane mine za ribobomb.Kasneje je, cisto proti koncu tega divjega rta, nekajkrat res pocilo, enkrat sem celo ujel eksplozijo, rib pa ne. So bili s colnom prehitri.

Nasploh je plovil v Albaniji izredno malo, veslanje je skoraj edina mozna oblika premikanja po vodi, pa je vcasih zato mogoce celo lazje premagovati razdalje.
V Vlori urejajo center mesta, ulice od obale, kjer sem pustil coln, proti srediscu, pa na las podobne tistim izpred 18 let, ko smo tod kolesarili (trgovine so pa vseeno bolje zalozene).

Albanija je vsekakor vredna obiska. Pa naj bo to s kajakom, avtom, kolesom, ali pa samo na plazo. Pa tudi ce zmanjka elektrike ob stirih popoldne (tako kot vceraj) in se ta vrne sele naslednje jutro. Se pa tolazijo, da je vcasih bilo se slabse.

Krf

Samo na hitro.
Vceraj sem zacel malo naprej od Preveze, mimo izliva Acherontasa (Annoudia) do Parge. Danes do otockov pri Syvoti in iskanje modre lagune, potem pa preko na Krf. Postanek v Lefkimmiju, pristanek pa v Benitsesu. Gostje so se iz vcerajsnje skandinavsko/britanskih danes spremenili v pretezno bolgarske. Urejenost krajev tudi sovpada. Peska, skal, lepega morja na pretek, tako kot je napisal ze Tomaz. A vse te morske dobrote so za samotnega jezdeca le lepa kulisa na poti do.... Cesa ze?
Bi se pa kdaj se vrnil, samo takrat zagotovo v druzbi.
Jutri dan za pocitek in motoristicne spretnosti, v torek najprej do Buthrotuma potem pa naprej ob albanski obali. Nad pogoji za veslanje se pa res ne morem vec pritozevati. Enkratno!

Cao soncek

kod si hodil do zdaj.

Danes me je zbudil vonj svezega kruha, z ulice tik za obalo. Kasneje sem ga kupil pri prodajalki, ki je ze navsezgodaj s pomola kjer sem spal, poskusala sreco s hobotnicami.
Takoj moram popraviti vcerajsnjo trditev o navticnem turizmu. Zgleda, da sem se zadnja dva dneva vozil po manj obljudenih vodah, saj so bili danes vsi zalivi na vrhu Meganisija natrpani z jadrnicami, prava gneca pa skozi preliv pri Lefkadi. Drzi pa trditev, da je "pravo Grcijo" mozno okusiti le v gorskih in bolj odrocnih obmorskih krajih. To mi je potrdil tudi francoski par (sosedje pri internetu), ki ze vrsto let raziskuje lepote Grcije. Bi se kar strinja,l tudi glede na izkusnjo s kajakastva v Epiru izpred 9 let. Zanimiva je bila tudi debata z lastnikom caffeja, saj se nikakor nisva strinjala glede statusa Makedonije. V obvezno branje mi je zabical nekaksno pismo Obami, s katerim skupina priznanih zgodovinarjev podaja svojo videnje dogodkov in odreka "skopskemu ljudstvu" pravico do tega imena.

Pisem iz Preveze, do vecera pa le se premik do kake plaze, max urco naprej. Danes sem za Lefkado prvic okusil maestral. Mogoce bo malo bolj zoprno jutri, ko bo stik bolj frontalen.

Prav na smeh mi gre, ko se spomnim tistega Fedje izpred tedna dni, ki se je ves zagnan podal na kajakstop, kot da bi sel na Dolgi most. Pa kaka panika je bila. No ja, nikoli ni prepozno za ucenje.
Za vsakogar je enkrat prvic.

Otok na obali

Malo ob celini, malo med otoki, med ribjimi farmami. Najprej do Kalamosa, potem pa dan zakljucil v Mytikasu. Gotovo bolj lezernemu in "tipcno grskemu" od vecine krajev na otokih. Navticni naval sele prihaja, ostalih turistov se ni, pa so lepe plaze na Kalamosu in se prej Kastosu bile v naravnem stanju. Kar veslam, saj bi rad izkoristil ugodne pogoje, pa cim prej zapustil Grcijo. Kot kaze si do konca mojega gostovanja, ne bova prav spoprijateljila. Na trenutke je kar samotno, pa se brez vsega branja sem ostal. Veslanje je koncno podobno tistemu, kot sem ga bil vajen iz Jadrana. Temperature idealne za premikanje, za predolgo polezavat pa ravno ni. Ze drugi dan se gibljem ravno po robu neviht. Naj kar ostane tako se par dni. Zalogo hrane in vode sem omejil na dnevne potrebe. Vse kar je vec, je cisto odvec. Samo do interneta je malce tezje, zato boste prejeli se kdaj kako porocilo preko SMS-ja (in Vida).

Je kaka novica glede druzbe na poti? Ales upa na dopust cez 11 dni (Budva?). Se kdo?

Dan sem zacel z iskanjem svic majice, ki si jo je za priboljsek izbral pes (saj je res ze polna hranljivih snovi, amapak jo vseeno se rabim). Mogoce, ker sem ga ignoriral, ko je sinoci celo uro bevskal, se je priplazil ponoci in za povrhu se zgrizel vrecko za zemljevide. No, ko sem ju nasel, sta se z majico samo malo igrala.

Zeus

Na ustju Achelosa. Končno spet ta prav dan. Svoje je dodalo še izgubljanje po lepih lagunah naprej od Tourlide. Včeraj sem še kljub vetru kar pozno odpravil iz Aigia. Potem se je malo popravilo in prespal sem pri svetilniku, ravno nasproti Nafpaktosa. Nevem ali sem sanjal ali je bilo res, samo mislim, da sem slišal Zeusa, kako je zarobantil: Zdaj pa dovolj babe, a nimate drugega dela. Pustite ubogega človeka na miru. A ne vidite, da je tudi brez vašega vmešavanja dovolj zmeden. Hera je hotela še nekaj pripomniti, a jo je hitro utišal: V kuhinjo, hitro! Da ne bom v jezi sebe s tisto umazano živaljo primerjal, porko dijo. Ma na že spet mi je ušlo, je še zagodrnjal, zaloputnil vrata ter se vrnil k branju zadnjega statističnega poročila. Upam, da bom imel od sedaj naprej res mir.