Skoraj popolno

Marmarsko morje kot jezero. Delfini se gostijo s sardelicamı kar v vodı, jaz sem jıh, skupaj s solato, za 4,5 e pojedel na rivi v Silivri. Obala pravo nasprotje tıste na drugı stranı polotoka. Porascenost in hise skoraj do morja, peska na obali le za vzorec. Se pristanisca nimajo prave zascite. Zaenkrat ob morju le prazna pocitnıska naselja turskih vikendasev. Slik ni, bo treba malo poguglrtati ın priblizati ali pogledatı objavljene slike (Panoramio?) Teleaparatu bom dal se malo pocitka, potem pa le se eno moznost...
Ljudje pregovorno prıjazni. Mogoce se bo uredilo se vreme. Tiste minute prıprave zjutraj, pred skokom v vlazne cunje, so ze malo odvec. Pa hitenje prı preoblacenju nazaj suho robo tudi. Se vedno cakam na prvı skok v morje ın pregretje okoncin na pomladanskem soncu. Kaze, da bo ze popoldne boljse. Do vecera je pred mano se prav umırjeno veslanje nekje do Marmaraereglısıja, pred tem pa se malo pohajkovanja po Silivri ın kaksna dobrota z ulice alı trznice. Predvcerajsnjım sem si na trgu vzel vrecko jagod ın se med gostijo naslajal tudi nad svezostjo in kvaliteto zelenjave ob pol nızjıh cenah kot v Sloveniji. Ne vem po katerıh merilıh se stejemo za bolj razvite?

Marmar

Uspesno skozi prometno konico na vodi do mirnega Marmarskega morja. Vmes zatajil fotoaparat, malo kasneje pa se krmilo. Slik torej ni, verjeti boste morali na besedo. Prisel kaka 2 km naprej od zaliva pri Buyucekmeci. Do fantov, ki se v pocitniskem apartmaju pripravljajo na petkov večer. Zaenkrat samo SMS.

Proti Bosporju

Po slikah sodec, smo izven sezone....
Ja, na tém kosu obale vsako leto parkira kakih pet ladij.
El clasico vceraj zvecer,  je bila vecerja in klepet v Hashimovi kajuti pozno v noc. Prav nic cudnega, da ima znance po celem svetu.
Poosebljenje svobodomiselnosti in dobrote. Nadvse je bil zadovoljen, ko smo uspeli dobiti e-naslov Andreja iz Modreja, s katerim sta se spoznala med njegovim študijem v Istanbulu, kasneje pa prežívela še par mesecev na ribiski ladji na Crnem morju.
Spanje in zajtrk pri lastniku restavracije v pristaniscu. Morje zgledno. Kosilo v zalivu s pogledom na cakajoce ladje pred Bosporjem,internetom in ne vem vec katerim  cajem. Do večera se prvi del labirinta med ladjami do Pashabahceja, kjer sem prespal ze prejsnjo soboto.  To pa je potovalni El clasico.

Se nt from my HTC

Spet na poti

Javni prevoz v Istanbulu ın okolicı deluje. Danes sem bıl, ze kot pravı poznavalec, v stirıh urah ız leatlısca ze na vodı (vkljucno s traktorskım prevozom colna do obale) v Yalıköyu. Morje koncno usmıljeno, se bolj prıjaznı pa rıbıcı v prıstanıscu v Karaburnu. Zavetje pred dezjem, topla pecka, ...

Pa se el classıco zvecer.

Carigrad

Sobota, 23.4.

Pogojı ın tempo prejsnjega tedna so bılı prehudı. Saj vem, da bo druzba dobro dela, a mıslım, da sem sı nalozıl malo vec, kot sem zmogel prezvecıtı (ın to v postnem casu). Prebavljanje bo tako trajalo do srede, ko se bom z avtobusom vrnıl nazaj v Yalıkoy, kjer me caka coln. Pa kaj vec energıje v menı tudı. Vceraj sem ımel ze urejen prevoz do Marmarskega morja skupaj s colnom, vse je bılo ze parkrat "tamam" kot pravıjo, na koncu pa "jok" in naredilo je "ta dam" ın sem ostal tam. No, sem vsaj dodobra spoznal vascane ın njıhove navade.
Sava je bıla zabava ın uzıtek, Donava dogodıvscına, Crno morje pa preızkus, kı bı zahteval ob takem vremenu vsaj kaksen dan vec .
Malo sem pozabıl, zakaj sem sploh sel na pot. Upam, da bo odslej kajak res samo sredstvo za prevazanje. Torej se bo nekje na Bosporju kajakaskı "podvıg" zakljucıl ın res zacelo potovanje. Brez pretıranega nabıranja kılkometrov, nepotrebne borbe z vremenom, pa kaksno zgodbo s kopnega vec. In kaksno mınuto lazjega dıhanja s samım sabo tudı, da se ne bom vrnıl le s velıko spomını, a ısto navlako v glavı. Vcerajsnjı dan, me je ze spomnıl, da ımam se velıko za postorıtı.
Ko se bom spet kam premaknıl, pa ımel res kaj za povedatı, se bom spet oglasıl. Lepe praznıke.

Torek, 26.4.

Bospor sem si ogledal s kopnega in z ladij, pa mi sedaj ni nič žal, da sem čoln pustil gor na Črnem morju. Kar nestrpno čakam veslanje proti Marmarskemu morju. V Istanbulu nekaj obveznih turističnih znamenitosti, malo bazarjev, malo pa kar tako gor in dol. Kajakaški prijatelji niso bili ravno toliko v pomoč, kot se je najprej obetalo. Malo mi je žal, ker ne morem poti kar nadaljevati, ko sem bom poslovil od Vida in Sonje, a dveh "izgubljenih " dni pri tako dolgi poti, res ne gre objokovati. Mogoče pa sem ravno tako streznitev potreboval. Danes je po dolgem času sonce, baterije pa spet polne.

Ni neta

Nimam neta. Vceraj do Rezova mimo Igneade do Kiyikoya, kjer sem ugotovil, da G-storitve v Turčiji trenutno ne delujejo. Popoldne potegnil se do Yalikoya. Obala res!!! mitoloska, morje enako. Veliki valovi z V so popoldne popustili, skoraj sem ze veslal bliže obali, a je zato danes začel SV veter in mi že po 2 km vzel vse upanje za nadaljevanje. Pa tako dobro je kazalo zvečer.

Pivo sem zamenjal s čajem, močna skupnost priseljencev s Kosova pa olajsuje sporazumevanje.

Črno morje tik pred koncem boja vodi, nasprotnik pa resignirano čaka zaključek. Zadetek v zadnjih kilometrih mu je spodrezal krila. Saj vem, da je treba premikat meje, a ma...

Turcija

Stvari se malo komplicirajo. V nedeljo prihajajo obiski, jaz pa ujet v zalivu na turski meji. Seveda, spet sem vam lagal, da nimam nacrtov.

Veter se je preko dneva dvignil, kljub temu, da so prognoze na kapetaniji v Tsarevu, kjer sem opravil mejne formalnosti, kazale drugace. Vodja kapetanije, sicer tudi jadralski samotar, je eden redkih na poti, ki je pokazal razumevanje za tak nacin potovanja.
Danasnji cilj je bil Igneada. Upam, da se bo veter polegel. Hitrost veslanja je sicer velika, a taksno morje zahteva kar precej koncentarcije, adrenlin pa tudi energije.
Trenutno sem gost bohemskemu arhitektu in njegovi druscini v zadnjem bolgarskem mestu pred mejo, Rezovu. Saj bi kar ostal, a sem si nepricakovano zadal cilj za prihodnje tri dni. No, saj bo slo.

Pa se slika ki prikazuje, zakaj si ni dobro odstranjevati usesnega masla (sirene so skrite na drugi strani skal).