SZ veter (isti kot zadnjic, a tokrat v pravo smer) je pihal skoraj v hrbet (7 o'clock). Kot bi veslal z burjo. Ko sem pridobil malo samozavesti, je kar steklo. Ni pa bilo enostavno. Nekje na polovici poti sem strgal vrvico od krmila, ta druga pa je bila tik pred tem. Zaenkrat sem situacijo obvladal. Ja coln resi se ni bil stestiran v takh pogojih, ze sedaj pa vem, da je bolj "za bonaco" sorte.
Po ogledu mesta in mogoce se eni malici (tokrat sem gost lokala nogometnega kluba) se tistih 20 km, da bo padla magicna meja. Saj vem da ne bo bliska in poka, a dobro se slisi. Vse seveda znotraj rednega dela (8 ur). Pa spet kampiranje, saj rabim se malo samote.
Aparat se trenutno polni pri carinku, dol pri vodi. Upam, da ga bom ponovno zagnal in potem poslikal in posredoval kako sliko. Materiala je tukaj veliko. Ce se bo v prihodnjem letu kdo od nasih politikov pred volitvami pripisoval zasluge za vstop v E.U., ga lahko s katerokoli sliko iz teh krajev kadarkoli opomnis, da to res ni taka zadeva. Ce so lahko oni vstopili,....
Hvala vsem za vase komentarje. Berem!
Upam, da se da iz mojega pisanja kaj razbrati. Moje misli so se vedno malo necitljive.
Pocasi, pocasi se umirjam.



