Do Krka

V soboto mimo Staregagrada, pa nemogocih vikendov v stilu slogana / Mediteran kao je nekad bio.../ do Lukov Sugorja. Avtocestna povezava je pozaprla vecino restavracij in marketov ob jadranski magistrali, pa sva v L.S. ostala cisto brez vsega. Resila naju je res prijazna gostilnicarka tik ob cerkvi/cesti. Priporocava obisk za okus avtohtonosti. Pa z Markotom sem tam opravil intervju za radio.
V nedeljo do uvale Zavratnica pod Jablancem, kjer sva se srecala s Tomazem (pisal je komentarje na tem blogu) na njegovi poti s kajakom proti Dubrovniku. Pripravil nama je odlicen brodet iz nalovljenih rib. Glede na dejstvo, da celotno pot spim zastonj, zjutraj ni bilo tezko poravnati 15 hk vstopnine redarju nacionalnega parka, ki nas je presenetil tik pred odhodom. Danes do Lukovega, potem pa v Basko na Krk, kjer se bo Matej zamenjal z Matejem (T.). Tri dni nobene jadrnice in gliserjev. Olajsanje. Obala na delih pa res prvinska. Matej je moral prve 4 dni malo potrpeti, zato pa so bili zadnji 4 dnevi bolj dozivljajev polni. Hvala Mateju za druzbo. Naslednjic, obljubljam, bo manj naporno.

Premik pod Velebit

Z Matejem cel dan po malem nergava, vsak o svoje, kot stara zakonca... Pa se navkljub številnim postankom kar premikava. V sredo sva si po zadnjem javljanju ogledala še Primoštem, prespala in prevedrila jutranjo nevihto na imenitnem rtu otocka urco naprej, v prekrasnem dnevu na/v Zlarin, Prvič, Tribunj, popoldan v nasprotni veter skozi Tisno, kjer sva po odpovedi Zatona, zaman iskala prevoz na Zrmanjo, do spanja nekje med Murterjem in Pakoštani. Včeraj do Biograda, uspešen premik ravno na konec divjega dela Zrmanje, kjer sva vozila že pred leti, potem pa mimo Obrovca skozi Maslenico do Rovanjske. Aleš je prejšnji teden dobil zanimivejšo obalo in Neretvo, Matej pa malo manj atraktivno pot, a prekrasen kanjon.

Aleš

Ko sem se odlocil da se podam na obisk do Fedje nisem čisto dobro
vedel v kaj se podajam. Vedel sem le, da bo treba veslat in še naprej
veslat. Že ko sva z Jocom v ponedeljek prišla v Ulcinj pa sem ugotovil da
bo to enkratno in nepozabno doživetje, in tudi bilo je.
Veslanja in doživetij na poti je bilo vsak dan ravno prav da si zvecer
prijetno utrujen in srecen zaspal v ležani mreži.Težko bi se odlocil kdaj
in kaj je bilo na poti najboljše, saj je vse teklo tako kot bog
zapoveduje.

Hvala Fedja, da sem lahko del poti veslal s tabo.

Aleš

Sveti Štefan

Prevlaka

Tako se da počivat

Rajska plaža

Pogled iz vrha Lapuda proti zahodu

Pot iz Stona v Mali Ston

Mala Neretva

Rogotin

Za zadnji moj večer še sončni zahod

Veter v hrbet

Predaja sotrpinov je v nedeljo v Bratušu stekla skoraj gladko. Mateju je bilo po bližnjem srečanju z borovcem potrebno oskrbeti še rano na glavi, potem pa pred nočjo še preko Braškega kanala. V ponedeljek si je bilo veliko za povedati, usta so postala suha, zato postanki v Povlji, Pučišću, Postiri, Supetarju pa vseeno še pred nočjo do Sutivana. Danes z JV veterom najprej do Stomprske in Rogača, potem pa direktno na V. Drvenik.

Presrečen za družbo. Ob takih pogojih za veslanje, bi se sam gotovo gnal do novega kolapsa...

Glede na to, da sva z Matejem Kornate in otoke v okolici Zadra že večkrat preveslala skupaj, pa nama ponovitev ne diši, bova za spremembo poskušala uresničiti načrt: do Zatona, potem prevoz do Obrovca, pa po Zrmanji do morja in ob Velebitu navzgor.

Neretva

Z Alešem se strinjava, da skoraj ne more biti boljše. Včeraj sva prevoz dobila v 5 minutah, nadaljevala do Luke in se ob par napitkih v enem izmed se pristnih krajev, malo naposlušala zgodb z morja. Do noči pa uspela še do Dube Stonske. Spet prijazni domačini.
Izkazalo se je, da je bila pot preko Stona res dobra izbira. Miren in lep konec morja, kamor zaide malokdo. Jadranski otoki bodo še počakali, vprašanje pa je, če bi naju bi s kajkom še kdaj zaneslo tod mimo.
Danes mimo gradbišča mostu na Pelješac, do Blace. Malo pred postankom mi je uspelo potopiti aparat. Zguba. Jaz in tehnika. In izgubljene vse slike od Pireja naprej. Na srečo bo vsaj od Ulcinja naprej nekaj Aleševih slik.
Upam, da bodo podobe s poti ostale zasidrane vsaj v glavi.
Od Blace po kanalu do Opuzena, potem pa preko zapornic v Neretvo, pod Kominom v Crno reko do Rogotina, kjer sva se na slepo ustavila v gostilni tik ob reki. Izkazalo se je, da prav sem hodijo na zimske treninge kajakasi mirnih vod.
Veslanje po delti Neretve, prekrasna in dobrodosla sprememba, čeprav se nad morskimi pogoji res ne gre pritoževati. Danes še malo naprej od Ploč. Jutri še nekje do Makarske, kjer bo zvečer Aleša zamenjal Matej. Potem na Brač in .....

Elafiti

Četrtek Koločep. Kosilo v Cavtatu. Vse gre tako gladko, da se bo v upanju za kaksen izreden dogodek treba posluziti legalnih pozivil. Bolj na kratko (preko SMS), ampak važno, da ste vi na tekočem,midva pa tudi.

Torek in sreda

Torek: Ulcinj - Sv. Stefan, sreda: do otočka pred Molunatom. V družbi gre res lažje. Sploh sedaj, ko postajajo kraji bolj poznani in dogodki na poti skoraj kot že doživeti. In dokončno spoznanje, da se z malenkost manjšim tempom enako daleč pride. Le kaka ura sedenja več je potrebna. Vreme je spet odlično, midva z Alešem še bolje. Te dni je mimo Črne gore veslal španski kajakaš, ki je že osmi mesec na poti po obalah Sredozemlja, od domovine do Istanbula. Možaka, sredi najboljših let (okoli 60) za take neumnosti, žal nisva srečala.