Km 0

Prisla na Usce, km 0. Niko je prezadovoljen tu koncal svojo pot, jaz pa "zakljucne priprave". Veslanje super, da o nostalgicnem obujanju spominov na skupno domovino ne govorim.
Neverjetno kaksno lepo vreme sva imela ves cas. Pa vse ostalo prav tako b.p. Ko bi le tako ostalo cez donavske ravnice.

Opravil sem prvi del pokore za nepreveslani odsek pri Bregani. Zaradi nesporazuma, sva se po prihodu v Donavo, morala vrniti po Savi navzgor skoraj 9 km. Na enega izmed splavov, ki si v dolzini skoraj 15 km sledijo na obeh bregovih reke. Gostoljubnost ljudi na poti se kar nadaljuje.

Jutri malo odmora, hitrejsa Donava in lepo vreme pa kar kliceta.

Milina

Sabac-Zabrezje (Obrenovac). Prav neverjetno je, kaksne prekrasne pogoje imava za veslanje. Danes vseh 65 km popolna gladina.

Pod vtisom videnega treninga (4*2000 m max) kajakasev iz Sabca, sva v prvi uri opravila 13km. Kar sedmerica sprinterjev ima resne moznosti za nastop na OI. Kajakaski dvojec je konkurenca (izziv) mostarjema Kuku in Lebanu. Prijazni fantje, prav tako vodstvo kluba, ki uspesno vodi preporod srbskega sprinta na MV. Nekoliko drugacno sliko sva dobila v klubu, ki naju gosti nocoj. Klub Bore Markovica, ki stoji poleg razpadajoce tovarne istega imena v Zabrezju pri Obrenovcu, se caka kakega mecena s posluhom za sport ( tovarna pa samo se rusenje).
Med vecerno hojo do mesta sem se znebil odvecnih las za samo 1.8 e, pasuljeva juha pa je bila zamenjava za vcerajsnje meso z zara, ki sva ga mlatila  se danes za kosilo. Borutu se enkrat hvala, prav tako podjetju S&T za donatorstvo pri izvedbi moje poti.
Jutri se 40 km do usca. Ob dveh naj bi svecano zaplula v Donavo....

11. dan - Šabac

Sabac, se 103 km do Bg. Danes le nekaj cez 50 km. Spiva v kajak klubu. Borut s kolegom bil na obisku na poti iz Bg v Lj.
Prijava na meji v Sr. Mitrovici, nekaj cakanja, a spet poucno in zabavno. Veliko bolj zanimivo, kot vedno bolj oddaljeni recni bregovi in dolge ravnine. Ker sva bila oba danes malo lena, se posebno po obisku pisarne, naju posedanje na soncu sploh ni motilo. Sonja je v Bg lahko sele v petek, zato imava se cela dva dni za preostanek poti do izliva v Donavo. Petek bo prost, v soboto pa potem zares naprej. Kar nekaj opreme bo slo nazaj v Lj. Ko se bo na morju enkrat tok ustavil, bo tudi teza vazna. Se posebno v colnu ki ga veslam, saj je ob optimalni obremenitvi res hiter.
Ce ste brali prejsnje zapise, ste opazili, da sem danes negiral samega sebe.

In to ne enkrat. Za jutri in pojutrisnjim ze imava prenocisce.

Ponedeljek?

Ko si zelo bogat si lahko vedno na dobrem dopustu. In ko si na dobrem dopustu ti postane vseeno za dneve v tednu.  Sem zaradi tega, ker ne vem kateri dan v tednu je, tudi jaz sedaj zelo bogat?

Do poldneva pri gostiteljih v Brckem.  Kave, pite, pa obisk na recni kapetaniji in  slikanje v zameno za placilo pristojnosti...
Potem pa v dveh kosih 75 km mimo izliva Drine v Srbijo, na pol poti med Sremsko Raco in Mitrovico.  Popoldne malo dezja. Lokacija za spanje  pa, glede na temo, ki naju je lovila, za 10.

Malo sem razmisljal, kako bi se obneslo, ce bi imel vsakodnevni cilj vedno vnaprej dolocen. Kot sem sedaj ugotovil, bi od Siska naprej lahko vedno prespal  v kajakaskih klubih. Veliko stvari bi olajsalo, a odvzelo malo tiste negotovosti, ki jo na takih poteh iscemo.
Prav kaksna avantura moje pocetje ni. Sploh ne, ker lakho vsak dan prebirate tole. Nekdo s polno kreditno kartico, bi jo samo s colnom in veslom ter dobrim nacrtom zvozil. Verjetno pa nima casa, da bi ga zapravljal na takih poteh.  
Eni smo pa bolj pri casu, pa manj pri cashu.  Smo pa kljub temu zelo bogati, ker ne vemo kateri dan je danes;)

Brcko distrikt

Danes je bil pa en tak dogodkov poln dan. Vmes sva priveslala do Brckega, kjer sva postala gosta Kajakaskega kluba Hariz Suljic. Iz grdega dezevnega jutra, je nastal lep dan. Nenacrtovan postanek v Orasju je prinesel kulinaricne dobrote,

pa nadvse zabavno voznjo s policijske postaje na mejo, kjer so iskali informacije, kaj naj z nama, pa pogovor ob kavi z lokalnimi kajakasi. Ti so bili v preteklosti med organizatorji regate Zagreb/Orasje, 15 dnevnega mednarodnega kajakaskega spusta po Savi, ki pa je v lanskem letu zal odpadel in bojijo se, da bo tako tudi letos. Zanimivo, da nobeden od naju se ni slisal za to prireditev. V bodoce bi v akcijo radi vkljucili tudi Slovenijo ter jo podaljsali do Beograda, kjer bi jo potem povezali s tradicionalno mednarodno regato po Donavi. Obljubila sva pomoc.

Sledil je klic do Brckega in najava najinega prihoda. Pa tri ure veslanja. Ponovno, tako kot ze ves teden, pravega uzitka. Pokrajina ob vodi se res ne menja zelo, a kljub vsemu noben ovinek ali ravnina nista enaka prejsnjemu. In za vogalom je vedno kaj novega.

Vestni predsednik kluba /tudi bosanske kajakaske zveze/ je seveda obvestil obmejno policijo in tako sva koncno uradno vstopila v Federacijo skozi recno luko Brcko in prejela taprav zig v potni list. Seveda ni slo ravno tako hitro, pa sva morala malo casa odvzeti od ogleda mesta. Tista zahteva o zacasnem uvozu colnov, pa se je se carinarki na meji zdela malo huda...

Predsednik nama je kasneje ob pijaci zatrjeval, da se kot clan meddrzavne Savske komisije zavzema za poenostavitev pravil pri prehodu mej za kajakase in podobne uporabnike reke, ker je sedanje stanje res nezivljenjsko. Moji odgovori pri naslednjih srecanjih z organi pa bodo taki: ne vem, nisem vedel, nisem dobil ziga, nihce me ni ustavil, spim na reki v colnu, vceraj sem vstopil v drzavo ipd. Jutri se bom pa sel vseeno se enkrat pofockat na kapetanijo in pozdravit dezurne, saj oni, oni bi naju ze vceraj spustili, samo ce tega ne bi zvedel sef... Pa tisti pogledi...a niste mogli ostat doma; pa ne sedaj, ravno pred izmeno.... povsod isti.

Jutri zajtrk v bliznji burekarnici potem pa za Beograd/230km/. Danes bom testiral spalko ameriske vojske. Posledic vojne, zal predvsem tistih slabih, je v teh koncih se veliko.

Pa se posnetek izpred dveh dni:

500+

Po jutranjem nakupovanju na trznici S. B. sva se poslovila se od KKK Marsonia, kjer sva se po petih dneh lakho malo ocedila in nadaljevala po Savi. Danes je Niko imel malo krize, samo popustil pa ni.
Eol nama se vedno posilja veter v pravo smer in ko je pred B. Samacem se voda malo stekla je slo tudi do 4 min/km, kar sploh ni slabo. Tako sva pristala pri 297 km do Donave in predtem mimo navideznih 500 km iz Lj. Ceprav veslava brez merilcev, te oznake ob vodi kar zanesejo k razlicnemu preracunavanju.
Spet prenocujeva na BiH strani, kjer so vikendice pac boljse, zari pa po videnem vecji kot v RH. (Lastnik je bil obvescen !). Predvsem na nabrezjih, ki niso direktno pod udarom poplavnega vala, je v blizini naselij veliko podobnih objektov. Visoke vode prejsnjega tedna so dobro namocile bregove, tako da je zelo tezko najti ugodno mesto za izstop iz colna. Blato,blato. Skoraj ni vec cistega kosa opreme. Na soncu pa nato postane tak lep fin prah.
Dan je minil in razen pogovora z ribicem, ki je v protitoku nastavljal vrse in zakricanih odgovorov na kam? in pozdravov!, sva bila sama. Mogoce bi bilo na tak nacin opraviti tudi celo pot, a za take namene bolj pristoji kaka Sibirija.

Jutri je se dobra vremenska napoved, pa bova se malo mahala. Odmor pa potem v ponedeljek, ko bo tahuda ura. Lp.
Pa upam, da bom lahko pipkal po kaksni bolj obicajni zadevi, ce sem se ze zavezal k vsakodnevnemu javljanju. So prsti malo nerodni, stvar pa strasno kunstna.


Sent from my HTC

Do petka

To sporocilo je iz Slavonskega Broda. Tri sedam dva, do Beo gra da. Pisem preko maila na blog,ker se nikakor ne uspem prijavit gor. Zato tudi nekaj zmede pri vrstnem redu objav. Bom anagaziral Vida za pomoc, se prej pa bom poskusal se sam.
Zaenkrat nama gre veslanje odlicno. Sonce, nic vetra, 11-12km/h tempo, 5-6 ur veslanja, vmes odmor za kosilo, tako - lagano sportski.
Danes sva se koncno uradno prijavila u RH in se tri dni bivava v kajakaskem klubu v Sl. Brodu. Vceraj sva se ponesreci ujela v kolesje birokracije v Davorju, kjer je mejni prehod preko splava v BiH, po nekaj kolobocijah pa to resila danes na pol. postaji.  
Zadnja dva dni malo tece od mene. Na sumu imam en paprikas-tri dni postan. Gazda je rekel, ko me je zjutraj videl, da nisem vajen ljutega...
Toliko o tekoci problematiki. Bom ze resil, se kaj hujsega me verjetno caka.

Sent from  my HTC  

6. dan - Davor

Tole je sporocilo z nove HTC Desire HD naprave in jutri bo treba malo navodila pogledat, ce boste hoteli, kaj vec zvedeti o poti.
Z Nikotom bova prenocila pri Davorju.

Jutri bo spet sonce in manj vetra.

496 kilometrov do Beograda

496 kilometrov do Beograda

Nahajava se 30 kilometrov pred Gradiško. Za nama je lep dan in lepo veslanje, saj sva prepotovala 70 kilometrov. Nocoj spiva v lovskem domu v Republiki Srbski. Tu so naju lepo sprejeli in je vse skupaj pravi komfort. Sava vidno upada, ampak jo vsak dan sproti 'loviva', zadnje dva dni so bili pogoji za veslanje zares optimalni - tudi vreme nama je bilo naklonjeno.

Še vedno nisem odpravil težav s telefonom. Fotke še pridejo ...

Še 568 kilometrov do Beograda

Še 568 kilometrov do Beograda

Na izlivu Kolpe v Savo je stala tabla, na njej pa je pisalo 591 km do Beograda.
Potem ko sva z Nikom Svoljšakom zapustila Oborovo, je bilo veslanje od Siska naprej naravnost idealno. Danes je bil užitek veslati na Savi - z eno 'pavzo' sva prispela do Čigoča, tam pa je stala tabla, na kateri je pisalo 568 km do Beograda.
Tudi danes bova, tako kot včeraj, zvečer kampirala, sam pa se bom potrudil naštudirati telefon in obširneje poročati o dogajanju na vodi v naslednjih dneh. Slike ju3!

3. dan - Oborovo

Nekoliko z zamudo, pa vseeno...

Srečna izbira za prehod meje z avtom - patrulja hrvaške policije je namreč stala ob Savi za mejo.
Prišla sva do Oborovega, kar je približno 200 kilometrov poti. Danes se bom poglobil v navodila za moj novi HTC, da bodo poročila lahko bolj izčrpna. Sava se počasi ustavlja v nižini in še pada.

Tukaj pod spalnico je bila se pred 4 dnevi kake 3m visja....

Danes pa prvi pravi, v celoti potovalni, sončen dan.

.

2. dan - Popotovanje od Hrastnika do Čateza

Današnji sotrpini so bili: Peter , Janč, Poldi in Lučka. Voda je od včeraj kar upadla, a je do Zidanega mosta še vseeno letelo. Potem pa so akumulacije elektrarn na spodnji Savi "spuščanje" kar upočasnile. Svoje je dodal še na trenutke kar močan veter v prsa, ki je na ravnicah pridobival na moči.

He Vrhovo smo tik ob pregradi lepo prenesli, prav tako tudi He Boštanj (tam nas je zapustila dr. Cankarjeva). In ravno, ko smo hoteli enako storiti pri zloglasni He Blanca, smo zaslišali tisti znani viu-viu modre barve in točno ob tabli, ki prepoveduje nadaljnje približevanje objektu, smo morali zapustiti naša plovila in odrecitirati svoje podatke. Sklicevanje na svetovnega prvaka in na norega popotnika ni prav nič pomagalo. Nekdo je alarmiral OKC in prijazna policist( in k)a sta pač morala opraviti svoje delo. Tistih 400 m do jezu, sem kljub popolnoma zaprtim prelivom in ne- nevarnosti pač prenesel in se tudi poslovil od preostale trojice. Triurno sedenje jim je postalo malce neudobno.

Zgodba sama po sebi ne bi bila nič posebnega, če se ne bi pri gradbišču naslednje elektrarne v verigi (Krško) zgodba ravno obrnila. Celotna Sava teče skozi 4 prelivna polja elektrarne v gradnji. Na desnem bregu sem v predpisani razdalji še opazil tablo o prepovedi približevanja objektu, a kaj ko kakemu neukemu uporabniku reke, to ne bi kaj prida pomagalo. Večina reke namreč kar hitro teče proti desnima odprtinama v jezu, tako da bi se lahko kaka prevernitev v tem delu slabo končala (da o poskusu prehoda preko ne govorim). Jezu sem si približal ob levem bregu (ni table), si, kot sem tega navajen iz rek, situacijo ogledal izven čolna in ocenil, da je skrajno leva prelivno polje čisto varno (čeprav se pred njim voda skoraj ustavi), sosednje malce težje vesljivo a o.k., obe desni prelivni polji pa pravi pasti, saj voda na površini za padcem ni prav nič odtekala. To, to pa bi lahko bilo zelo nevarno!




No, Sava je spet hitreje tekla, mimo Krškega sem bil en, pa mimo nuklearke (desno) dva, potem pa le še do izliva Krke v Savo tri oz. Čateža ob Savi, kjer sedaj pišem tole v prijazni Gostilni-pensionu Les (hvala Boris in Matej ter seveda lastnikom), ki me gosti do jutri zjutraj, ko se mi bo pridružil še Niko Svoljšak, moj partner na vodi do Beograda.

Od jutri bo čoln polnootovorjen. Sonja mi je pripeljala opremo in se odpeljala neprijaznim tednom naproti. Vsako slovo je tako, slovo po slovo.



p.s.: Pred skoraj letom smo imeli akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Sava pa lani decembra dogajanje z naslovom Onečedenje bregov v enem tednu. A smo tako slabo čistili, ali pa smo v par mesecih zmožni toliko smetu odvreči na nemogočih koncih? Bregovi Save so v celotni preveslani dolžini resnično grozljivi.

1. dan

No, pa se je začelo. Sedim za računalnikom v prijetnih prostorih BD Steklarna Hrastnik (hvala za gostoljubje in čevape). Za mano je prva , uvajalna etapa od Livade do Hrastnika. 64 km po Ljubljanici in Savi, visoka voda, nekaj vetra, dvoje prenašanj čolnov (Grad Fužine, Vevče), 4 ure in pol v družbi Gregorja, Ajde, Mateja, Petra, Luke in Vida, pa ostalih, ki so svoje veslanje zaključili v Kresnicah.

Zadnji dnevi so bili kar malo stresni, predvsem pa raztreseni. Ravno toliko časa kot za pripravo opreme sem porabil za iskanje hišnih ali avtomobilskih ključev...

Sinoči smo odhod v družbi primerno obeležili, da se je še danes na vodi malo poznalo.
Naprej je lahko samo še lažje.

Hvala vsem za vzpodbudo in dobre želje.

Vabilo!

Nekaj iz vabila na predstavitev "projekta", ki bo v četrtek 17.marca ob 13.00 na ladji Ponirek v Grubarjevem kanalu na Ljubljanici:

.....ideja o podvigu se je porodila, ko sem pričel študirati v Ljubljani in kot vrhunski kajakaš del svojega treninga opravil na reki Ljubljanici, del pa na reki Soči v rodnem Solkanu. Izjemno zanimivo in vznemirljivo se mi je zdelo dejstvo, da se reki, ki v svojem toku nista preveč oddaljeni druga od druge, v morje izlivata na tako različnih koncih sveta, to pa ju po drugi strani hkrati povezuje. Zamisel, da bi se sam prepričal, kam se izliva Ljubljanica, pa če gre Sava res v Donavo in ta v Črno morje, pa če je Črno morje preko grških morij res povezano z Jadranskim, je dolgo čakala na realizacijo. Po dvajsetih letih življenja in dela v Ljubljani se v letošnjem letu izteka tudi to obdobje in zdelo se mi je, da je poleg stvarne, napočil čas speljati že dolgo načrtovano selitev v domači kraj tudi na simbolni ravni; s potovanjem od Ljubljane do Solkana s kajakom ter na ta način zaokrožiti enega izmed življenjskih poglavij in uresničiti stare sanje...

Odhod 19. marca

Končni datum in ura odhoda sta določena. Sobota 19. marca ob 9.00 na KKK Ljubljana.
Kdor želi, se mi lahko pridruži pri začetku poti. Upam, da se nas bo kaj nabralo, pa gremo skupaj do hrvaške meje. Čolni poljubni (spusti, seakayaki,..). Prva etapa do Hrastnika, kjer lahko prespimo v klubu (60 km), v nedeljo pa še enkrat toliko poti (pa nekaj več prenašanj preko HE na spodnji Savi) do Brežic. Tudi v nedeljo odrinemo ob 9.00. Pomoč pri logistiki zagotovljena.
V ponedeljek pa potem zares. Z drugim in tokrat polno naloženim čolnom. Do Beograda se mi bo pridružil Niko S., potem pa....

Prva objava

Tam nekje sredi marca se odpravljam na pot.

Preverit kam se izliva Sava, pa Donava. Potem pa ob obalah Balkana, vse tja gor do Solkana.

Tam okoli 5000 km bo naneslo. V kajaku.

Kaj več o pripravah in o poti pa v naslednjih objavah.